»To je Balkan, dežela iz sanj«

Foto: Wikimedia Commons

Študirati v Črni gori

Špela Bezjak

Črna gora – ena izmed redkih držav v Evropi, ki je manjša od Slovenije. Ta gorata država ni samo majhna, ampak tudi mlada, saj se je osamosvojila šele leta 2006 in tako postala druga najmlajša država na svetu. Ima več kot polovico manj prebivalcev kot Slovenija, okrog 600.000. Glavno mesto Podgorica, bivši Titograd, je majhno mesto, v katerem se težko izgubiš. Ker je bilo nekoč porušeno do tal, je ostalo malo zgodovinskih znamenitosti, ki bi privlačile turiste. Center mesta je poln butikov in lokalov, ki so (začuda) vedno polni. Ljudje radi posedajo in pijejo kavo, kar niti ni tako presenetljivo, saj je to balkanska navada.

Zakaj (ne) Črna gora?

Obstaja veliko stereotipov o Črnogorcih – saj veste – veljajo za najbolj »priden« narod na Balkanu. Priznam, da sem se nalezla udobnega balkanskega načina življenja. »Jutri« postane tvoj najljubši dan. Jutri ne bom jedla bureka, jutri se vpišem v fitnes, jutri začnem pisati seminarsko nalogo, jutri bom skuhala odlično kosilo. Ta stereotipna lenoba je hitro nalezljiva. Res je, da Črna gora ni pogosta in najbolj priljubljena Erasmus destinacija, za katero se odločajo študentje. Tu ni nobenih masovnih izletov na otoke, ameriških verig s hitro prehrano, zabav s tisoč študenti. A prav pomanjkanje tega naredi črnogorsko izkušnjo tako čudovito. Namesto množice novih poznanstev Erasmus študentov z vsega sveta sem tu spoznala manjše število ljudi, s katerimi smo postali prijatelji in niso le kolegi na izmenjavi. Namesto tisočih tujih Erasmus študentov v enem mestu smo v Podgorici štirje. In te, na prvi pogled pomankljivosti, delajo življenje in študij tu poseben, saj si tudi kot tuj študent poseben. Vsi se potrudijo, da se imaš v redu, da je vse jasno, kaj je treba storiti, da se imaš kar se da lepo. Naj se sliši še tako klišejsko, ljudje tukaj so res balkansko prijazni.

Življenje v Črni gori

Ljudje s severa Črne gore prihajajo v Podgorico, da bi dobili službo, imeli bolj- še življenje. Podgoričani se veliko šalijo na račun severnjakov, češ, da obstaja enosmerna cesta s severa do Podgorice. A ko malo pomisliš, to niti ni tako smešno. Večina študentov se odloči za študij v Podgorici in le redki se vrnejo nazaj domov, saj v svojem domačem kraju ne morejo dobiti zaposlitve. To pa predstavlja problem tudi za druge vasi in mesta na severu, ki postajajo prazna in zapuščena. Včasih uspešne tovarne na severu so propadle, s tem pa so ljudje izgubili delovna mesta. Povprečna mesečna plača je približno petsto evrov. V pogovoru z nekaterimi Črnogorci sem ugotovila, da večina ne prejema tako visoke plače. Prodajalke v trgovinah prejemajo od dvesto do tristo evrov na mesec. Na drugi strani pa imajo nekateri plačo po več tisoč evrov.

Budva, Rusi in denar

Jug je veliko bolj razvit kot sever in je tudi najbolj privlačen za turiste, še posebej v poletnem času. Budva, Kotor, Bar, Ulcinj so obmorska mesta, vsak s svojo posebnostjo. Vsem poznana Budva, destinacija za divje in drage zabave, privablja priznane DJ-je in posledično tudi veliko ljudi. V Budvi večinoma dominirajo Rusi, ki gradijo luksuzne vile in vozijo avtomobile prestižnih znamk. Kotor velja za mesto z najbolj kvalitetnim načinom življenja. Kot so mi povedali prijatelji Črnogorci, malo v šali, malo zares, hodijo mlade punce tudi zato v Kotor ali Budvo. Če imajo srečo, najdejo bogatega moža. In ko mačke ni doma, se miši rade vozijo v velikih avtomobilih in zapravljajo denar.

Počutim se kot doma

Črna gora ne ponuja samo razvitega juga in lepega morja. Sever je priljubljen predvsem pri športnih navdušencih, pohodnikih, tudi smučarjih, saj pozimi zapade kar nekaj snega. Letos je zapadel že konec oktobra. In prav ta raznolikost in majhnost me spominja na Slovenijo. Tudi tu se hvalijo z dejstvom, da se lahko v istem dnevu kopajo v morju in smučajo v gorah. Podgorica je, tako kot Ljubljana, pravzaprav odlična lokacija za potovanja v druga mesta. Turistične agencije organizirajo veliko izletov v Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Tirano, Skopje … Tudi vlaki in busi so ugodni za individualne izlete znotraj države.

»Si iz Rusije?«

Je najbolj pogosto in prvo vprašanje, ko ljudje slišijo, da nisem od tu. Mogoče, ker je slovenski jezik podoben ruščini in ker sem svetlolasa. Niso najbolj priljubljen narod v Črni gori. Za njih pravijo, da imajo veliko denarja, a so kljub temu zelo skopuški. A vseeno sem v Podgorici dobila občutek, da imajo radi tujce. Čeprav za Črnogorce nisem čisto tujec, ampak »njihova«. Še vedno so malo jugonostalgični. Večina je vojsko služila v Sloveniji, na Hrvaškem ali pa imajo tam družino, so se poročili s Slovenko ali Slovencem in prav radi poklepetajo o Sloveniji.

Slovenija v Črni gori

Črnogorci vidijo Slovenijo kot najbolj razvito državo v bivši Jugoslaviji in pravijo, da je vedno bila nekaj posebnega. Na kratko – menijo, da je Slovenija dobra država za dobro življenje. Najpogosteje povedo, da je zelo urejena država, ki spoštuje pravila, da imamo lepe hiše z urejenimi vrtovi. Tukaj namreč ni redkost videti smeti ob cesti in odlagališča sredi mesta. Kajenje znotraj lokalov in restavracij je prepovedano, vendar tega nihče pravzaprav ne upošteva. Presenetil me je znak »zabranjeno pušenje« na fakulteti. Le kdo bi kadil na fakulteti? Uporništvo se očitno začne že na faksu, saj študentje in tudi nekateri profesorji posežejo po cigareti sredi hodnika. Včasih se mi zazdi, da tu živijo približno 50 let za nami. Še vedno ne reciklirajo smeti, ne upoštevajo semaforjev. A kar je najboljše in velika prednost – sladoled tu stane še vedno manj kot en evro na kepico.

Na fakulteti

Študij v Podgorici se kar precej razlikuje s študijem v Ljubljani. Fakulteta, ki jo obiskujem, je Fakultet političkih nauka, smer Novinarstvo. Pozna se, da je univerza dokaj mlada. Presenetilo me je tudi majhno število profesorjev na fakulteti. Poleg domačih predavajo tudi profesorji s Hrvaške. Še bolj pa me je presenetila knjižnica, ki bi jo lahko opisala kot malo večjo sobo s knjigami in nekaj mizami, kjer se študentje lahko učijo. Vsi me sprašujejo, zakaj sem prišla študirat v Podgorico, ko pa imamo zelo kvalitetno univerzo v Ljubljani. Res je, kvaliteta je neprimerljivo boljša. Odnos s profesorji je tu precej neformalen in študentje redno obiskujejo predavanja. Tudi ob vikendih, kar se pogosto dogaja. Mogoče zato, ker za razliko od naše fakultete, njihova ni brezplačna, ampak morajo plačati petsto evrov na letnik, kar, glede na njihov življenjski standard, ni malo. Med predavanji veliko govorijo in sprašujejo. Profesorji včasih zaidejo s teme predavanj in povedo svoje izkušnje, a to le zato, ker študente zanima nekaj več, nekaj dodatnega. In profesor se tej radovednosti prepusti. Črna gora je zanimiva tudi z novinarske perspektive. Sama sem se poglobila v njihove časopise. Na žalost nimajo niti enega resnega, kvalitetnega časopisa. Vsebina časopisa je seveda odvisna od njegovega lastnika. Predvsem pa gre tu za bolj lahkotno branje.

Balkan ostaja balkan

»To je Balkan, dežela iz sanj,« kot bi zapel Bajaga v svoji pesmi. Balkan, nerazumljiv za cel svet. Prav to je njegov šarm, posebnost, ki privablja, zato ga ne poskušajmo razumeti, spremeniti. Študirati v Črni gori pomeni več kot pa samo šudirati. Pomeni spoznavati dobre ljudi, piti pravo »kuvanu kafu«, jesti burek za zajtrk, poslušati dobro glasbo v živo v enem izmed mnogih lokalov, učiti se tri različne jezike hkrati, obiskovati nepoznane kraje. Zaljubiti se v mesto, pa ne zaradi njegove lepote, ampak zaradi ljudi, ki si jih spoznal v njem. V mestu, kjer si prve dni ustvaril tisoče fotografij, ko si bil še turist v nepoznanem mestu. In tisoč več spominov, ki bodo ostali samo v tvojem »fotoaparatu«. Zdi se mi, da tako ni samo v Črni gori. Vsaka študijska izmenjava je posebna, prepletena s posebnimi ljudmi in izkušnjami. Zato vsi tisti, ki vsaj malo razmišljate o študijski izmenjavi, prenehajte razmišljati in se preprosto prijavite. Čisto enostavno je.

Zaljubiti se v mesto, pa ne zaradi njegove lepote, ampak zaradi ljudi, ki si jih spoznal v njem.

 

Be the first to comment on "»To je Balkan, dežela iz sanj«"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*