Razvoj gre naprej

Foto: Pixabay

Kolumna

Matej Luzar

»Hočem Play Station 4,« je bil nedolgo nazaj na ljubljanski »troli« odločen eden izmed njenih najmlajših potnikov. »Bova videla, če se bo Božiček strinjal,« se je dokončnemu odgovoru izmaknila njegova mati. Glede na to, da je mladi »Vemkajhočem« v rokah pestoval eno boljših tablic, poleg tega pa mu je iz žepa molel nič kaj slabši pametni telefon, se bo Božiček najverjetneje kar strinjal. Navsezadnje ne bo imel kaj dosti izbire.

Ko sem štel devet ali deset let, pametnih telefonov še ni bilo. Računalniki so že počasi prihajali v domove, a njihova raba še ni bila tako vsakodnevna. To je pomenilo, da je mojim prijateljem in meni primarno prostočasno aktivnost predstavljalo »igranje vojakov«. Plastične puške s plastičnimi kroglicami, nenehno divjanje po gozdovih in travnikih, litri in litri prelitega znoja in »krvi« (malo tudi solz), nešteto pretečenih kilometrov ter zares obilo gibanja na svežem zraku.

Vsak profesor športne vzgoje bi tehnični vidik takšnega gibanja opisal kot idealnega za telesni razvoj otroka. Taka igra spodbuja razvoj motorike, saj otrok istočasno teče, »strelja«, gleda v drugo smer ter se plazi, skače in spotika. Poleg tega se vse skupaj odvija na svežem zraku. Ena izmed sodobnih mam je taisto aktivnost pred mesecem dni opisala kot »nevarno norenje po gozdu, pri katerem si vsi otroci raztrgajo oblačila in pri katerem gre za nedopustno spodbujanje nasilja«.

Delno drži. Lahko se konča z buško, prasko, zvinom gležnja ali celo zlomom roke. Pri tem si lahko raztrgamo oblačila, v vsakem primeru pa so ta umazana. Nedopustno spodbujanje nasilja? Hm, tudi tukaj bi se lahko delno strinjal. Medsebojno »streljanje« se res ne sliši najbolj miroljubno in spravljivo. Če pa se vprašamo, kaj je tako igro zamenjalo danes, se definicija nevarnosti hitro spremeni.

Večino otroške pozornosti so prevzele raznovrstne tehnološke napravice. Že osnovnošolci nižjih razredov imajo pametne telefone, tablične računalnike, igralne konzole in seveda prave računalnike. »Razvoj gre naprej, ne moraliziraj,« bi mi ob tem verjetno dejal marsikdo, a v mislih imam nekaj drugega. Ko danes Miha pride domov in naredi domačo nalogo, se mu nič kaj ne mudi ven. Le zakaj bi se mu? Vso zabavo, ki jo potrebuje, ima pri roki. Tu so različne računalniške igre, neskončne možnosti spletnega igranja, za medsebojne stike pa poskrbi dobri stari Facebook. In smo tam. Ker Miha ne gre ven, njegova koža ostane cela, oblačila pa prav tako. Staršev ne skrbi, da bi se izgubil v gozdu. In nenazadnje; ni podvržen nasilju. A res?

Miha morda res ne strelja v živo, a zato to s toliko večjim veseljem počne s pomočjo tipkovnice in miške. Izbira tovrstnih računalniških iger je zelo velika, nič drugače pa ni z opozorili, da te na otroke nimajo ravno najbolj blagodejnega učinka.

Danes sta mavec ali opornica nekaj, kar vse redkeje vidimo na rokah in nogah šolarjev. V navalu vsesplošne skrbi za varnost naših najmlajših smo poskrbeli za popolno preventivo pred resnimi poškodbami. Zlom roke? Odpade. Zlom noge? Dajte, no. Kožna guba nadlahti 32? Ehm, ja, saj ni, mislim, saj veste, pritiski v šoli … Ja, pritiski v šoli. Pri desetih. Kolokviji in to.

Čarobni december je seveda mesec obdarovanja. Nove tehnološke »igračke« so lahko odlično darilo, a ne, če obdarujemo nekoga, ki nima še niti fizike na urniku. Zanemarjanje gibanja na račun nenehnega sedenja pred računalnikom ima lahko pogubne posledice, ki se za razliko od posledic nekaterih drugih razvad začnejo kazati že zelo kmalu. Včasih je »streljanje« s prijatelji po gozdu precej bolj koristno od načrtovanja vojaških premikov na tabličnem računalniku. Noga se zaceli, mavec se odstrani, katastrofalni rezultati preverjanja gibalnih sposobnosti pa niso tako nedolžni. Zatorej, dragi Božiček, ohrani zdravo presojo in Play Station raje zamenjaj z nečim bolj izvirnim.

Noga se zaceli, mavec se odstrani, katastrofalni rezultati preverjanja gibalnih sposobnosti pa niso tako nedolžni.

Be the first to comment on "Razvoj gre naprej"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*