Knjižni sledovi letošnjega leta

Foto: Sanja Gornjec

Kaj je izpod peres nastajalo letos?

Uršula Vratuša Globočnik, Tadeja Kreč

V knjižnicah se včasih zdi, da čas stoji. Police, polne knjig, mirno čakajo zagrizene bralce ali pa vsaj tiste srednješolce, ki jih še pestijo predpisana domača branja. Pa vendar na police vsako leto prihajajo nove knjige, ideje, kontradiktorne starim. Z vsako novo knjigo med policami nastane manjši preplah – nasprotujoče si teorije, srečni in nesrečni konci, teološka, panteistična ter ateistična literatura, realizem in znanstvena fantastika skupaj nastavljajo ogledalo času. Kaj je izpod peres nastajalo letos?

V iskanju odgovorov odločno zakorakava v nekaj knjižnic, knjigarn, se zaklepetava z osebjem in tudi sami zagrizeva v branje. Vse to z namenom seznanitve o novostih in spodbujanja k aktualnemu branju. Po besedah knjižničark so še vedno najbolj izposojani romani z ljubezensko tematiko, kriminalke, zgodovinske zgodbe in psihološki romani.

Drago Jančar: To noč sem jo videl

Avtor velja za največjega slovenskega sodobnega pisatelja. Novembra letos je prejel francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo, in sicer prav za delo To noč sem jo videl, ki je izšla že leta 2010. S to je požel tudi kresnika 2011. Knjiga o obdobju druge svetovne vojne na Slovenskem s strani petih pripovedovalcev, čigar življenjske zgodbe so po neverjetnih naključjih povezane.

Dan Brown: Inferno

Odmevni avtor Da Vincijeve šifre se vrača s četrto knjigo, ki je zelo hitro postala svetovna uspešnica, slovenski prevod pa je na police prišel letos. Zgodba o harvardskem profesorju Robertu Langdonu, ki se zbudi v firenški bolnišnici s pretresom možganov in brez spomina o tem, kaj se mu je zgodilo v zadnjih nekaj dneh. Ker ga nekdo želi mrtvega, v žepu svojega suknjiča pa najde neznan predmet, skupaj z mlado zdravnico beži najprej po Italiji, nato v Turčijo. Izkaže se, da je predmet v njegovem suknjiču ampula z biološkim orožjem, ki pri tretjini človeštva povzroči neplodnost. Na poti rešitve ju vodijo verzi iz Dantejeve Božanske komedije.

Gillian Lynn: Ni je več

Delo je sicer izšlo že leta 2012, v slovenskem prevodu pa smo ga dočakali letos. Kriminalka prikaže življenje mladega para, Nicka in Amy, in sicer pred in po tem, ko Amy na peto obletnico njune poroke nenadoma izgine. Knjiga oriše ženski in moški pogled na zvezo in njuno nasprotno razmišljanje ter doživljanje. Amy pred poroko sanja o romantični ljubezni, pozornosti in lagodnem življenju, po njej pa se te sanje iz dneva v dan bolj razblinjajo. Nick je praktičen, sprva malce zmeden moški, ki se mu zdi, da je njuna zveza povsem sprejemljiva, a se z ženo nikoli ne pogovori o težavah in o njenem pogledu na skupno življenje. Ko Amy izgine, je Nick tudi glavni osumljenec v preiskavi, na katerega kažejo vsi dokazi. Vsak od njiju pride do spoznanj, ki ju spremenijo, pri bralcu pa vzbujajo napetost.

Danilo Kiš: Peščena ura

Bogate sinestezije, tankočutnost, občutljivost in liričen jezik zaznamujejo moderni roman, ki obravnava temo spomina. Kot je razdrobljen spomin, je tako fragmentarna tudi forma romana: 67 koščkov. Delo je posvečeno usodi Judov na Balkanu, pisano v obliki pisma. Z besedami avtorja: »Roman Peščena ura je podoba nekega razpokanega časa, razpokanih bitij in njenega počenega ustvarjalca.« Prevajalka Seta Knop je bila za delo nominirana za letošnjo Sovretovo nagrado.

Cheryl Strayed: Divja

Letos je v slovenskem prevodu izšla knjiga, ki nosi podnaslov Izgubljena in najdena na pešpoti življenja. Z vprašanjem o smislu življenja se sreča vsak človek. Nekateri odgovor nanj iščejo vse življenje, drugi ga srečni najdejo prej. Marsikaj je pomembnejše in večje od človeka. Kdor je izkusil to resnico, lahko iz nje živi. Knjiga govori o iskanju sebe, odgovarja na vprašanja smisla življenjske poti, ljubezni, upanja ter notranje moči, ki se na dolgi poti izkristalizirajo pri mladi, nežni in ranjeni ženski duši. Cheryl se pri 22-ih letih zrušijo tla pod nogami, saj ji umre mati (očeta je izgubila že v otroštvu), razpade ji zakon, kratkotrajni užitki, ki jih ponuja svet, pa je ne osrečujejo več, zato je v življenju in svetu zmedena in nezadovoljna. V izgubljenosti se odloči za neverjeten podvig in se, povsem brez kondicije in izkušenj, poda na 1800 km dolgo gorsko pot ob Pacifiku, kjer se sreča z nevarnostmi, hudim mrazom, ubijajočo puščavo, nenavadnimi in zanimivimi ljudmi. Dolgo pot premaga, pri čemer najde in utrdi tudi sebe, saj »moč poraja moč«, kot pravi.

Evald Flisar: Začarani Odisej

Flisarjeva zadnja knjiga je bila nominirana za kresnika 2014. V njej Odisej ne išče Itake, ampak samega sebe, svojo identiteto, kar je v Flisarjevih romanih vselej prisotno. Glavni junak skrivnostno izgubi spomni, zato postane prazen slehernik. V iskanju ozadja dogodka avtor vpleta kriminalne prvine, tako da nas branje pritegne in nas nehote obliva tudi srh. Zunanja zgradba dela so pisma, ki jih osrednji lik piše na različne naslove, zadnjega pa naslovi kar na Boga. Hkrati avtor obravnava odrezanost človeka od lastne duše in izraža nerazumevanje do Boga, ki to dopušča.

Med bralci še vedno odmeva večkrat nagrajeni roman o koroških Slovencih Angel pozabe Maje Hederlap, pa tudi Vojnovićev roman Jugoslavija, moja dežela. Lani je v prevodu izšla in vzbudila izredno zanimanje bralcev In v gorah odzvanja avtorja Khaleda Hosseinija, ki še posebej obravnava tematiko odnosov znotraj družine. Nobelovo nagrado za literaturo je letos prejel francoski avtor Patrick Modiano.

Be the first to comment on "Knjižni sledovi letošnjega leta"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*