Kam s pravnimi in psihosocialnimi vprašanji študentov?

Foto: Pixabay

Študentska svetovalnica

Lucija Vulc

Marsikdo se zaplete v vprašanja o študiju, na katera ne najde odgovora. V prestolnici dvomilijonskega mesta z malo manj kot šestdeset tisoč študenti pa se lahko zgodi tudi to, da se kdo znajde v psihosocialni stiski, iz katere sam ali sama ne zna. Morda manj znan zasebni neprofitni zavod, Študentska svetovalnica, je na voljo vsem študentom, ki imajo pravna vprašanja na študentskem področju, na voljo pa je tudi več oblik psihosocialne pomoči.

Zavod Študentska svetovalnica je bil ustanovljen leta 2001 na pobudo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, kamor so se obračali študentje z že prej omenjenimi vprašanji in težavami. Kot zavod predvsem zato, ker so lahko začeli odjemati sredstva iz državnega in evropskega proračuna. Za zadovoljitev pomoči študentom v Ljubljani delujejo že trinajsto leto in imajo trenutno dve redno zaposleni in trinajst študentov. Med redno zaposlenima je tudi direktorica zavoda, dr. družinske terapije, Anja Kozina.

di direktorica zavoda, dr. družinske terapije, Anja Kozina. Študentska svetovalnica ponuja študentom pravno svetovanje in psihosocialno pomoč, kar poteka v raznoraznih oblikah pomoči. Vprašanja je možno zastaviti preko elektronskega naslova, na katerega zmeraj odpišejo v najkrajšem možnem času, na voljo pa so tudi na spletnem forumu. Čakalna doba za odgovor se poveča v času, ko več študentov išče podatke o vpisih, največkrat pa se nanje obrnejo ob začetku študijskega leta. Ponujene so delavnice z različnimi tematikami znotraj psihosocialne pomoči, na voljo so tudi tridesetminutne psihoterapije, ki so za študente znižane s trideset na dvajset evrov na srečanje. Zanimiv je podatek, da se je v dveh letih cena na terapijo kljub študentskim popustom povečala za celih deset evrov. Vse, kar se dogaja v njihovem programu, lahko spremljate na najbolj znanih socialnih omrežjih, oglašujejo pa jih tudi določene nevladne organizacije.

Na zavodu sicer predvsem poudarjajo, da posamezniku omogočajo celostno obravnavo – v individualne primere se poglobijo in vsakega rešujejo na individualen način, kajti logično je, da ima vsak problem drugačna ozadja, predvsem pa drugačne potrebe ter rešitve. A koliko je letno obravnavanih primerov? Vključujoč vso elektronsko pošto, psihoterapije in ostalo, se letna številka giblje okoli deset tisoč.

Študentska organizacija izvaja v prostorih zavoda Študentske svetovalnice projekt z nazivom Fundacija Študentski tolar, v okviru katerega ponuja brezplačne psihoterapije, in sicer osem srečanj v roku dveh mesecev. Po njihovem je to ravno dovolj časa, da posameznik začne spreminjati osnovne miselne vzorce in da se lahko odpre ter vstopi na pot samospoznavanja. Seveda pa si dobro preberite razpisno dokumentacijo, ker oddaja vloge zahteva tudi priloženo dokumentacijo.

Študentska svetovalnica zaradi svojega področja delovanja sodeluje z drugimi zavodi, kot so CPM (Društvo Center za pomoč mladim), materinski domovi in varne hiše. Pride tudi do primerov, ko se nanje obračajo ljudje s težjimi duševnimi motnjami – v takih primerih posameznike napotijo do zanje primernih institucij.

Srce je naslov projekta, ki omogoča začasno, maksimalno do enega leta, nastanitev za študente, ki zaradi fizičnega ali psihičnega nasilja doma nimajo kam drugam. V času nastajanja je bil to edini takšen projekt v Evropi, ki je omogočal brezplačno namestitev študentom. Sedaj je nastanitev premaknjena z Žibertove ulice na Kersnikovo ulico v Ljubljani, kjer zavod Študentska svetovalnica zdaj deluje kot samostojna enota pod eno streho. Prostih mest za nastanitev je deset, na voljo pa so izključno študentkam, kljub temu, da pride povpraševat po nastanitvi tudi kakšen študent. Zakonodaja namreč ne dovoljuje nastanitve mešanih spolov, zaradi pomanjkanja prostora pa nastanitve moškemu spolu na Kersnikovi ne ponujajo. Po prošnji za nastanitev gredo prosilke skozi dva procesa. Prvi je oddaja dokumentacije (več podatkov na njihovi spletni strani), drugi pa osebni pogovor z direktorico Anjo Kozina. Za nastanitev včasih zaprošajo študentke, ki med študijem zanosijo, starši pa jih brez vsega postavijo na cesto. Lepo je vseeno vedeti, da je brezplačna nastanitev študentom omogočena, a skeptična sem ob zahtevnem procesu pridobitve prostora – ciljam na dolg seznam oddaje birokracije in na majhno število mest.

Ob udaru krize je pri študentih opaznega manj sramu, svoje težave lažje priznajo.

Redno zaposlenih, kot že omenjeno, ni veliko, zaposleni pa so tudi študentje. Njihovo delo je pravno svetovanje. Izobražujejo se na področju prava, psihologije, psihoterapije, socialnega dela, družbenih ved, nekaj jih prihaja tudi z institucije Sigmunda Freuda. A preden začnejo svetovati, se udeležijo predavanj in delavnic starejših študentov, ki jim predajo vajeti v lastne roke komaj po dveh, treh mesecih uvajanja. To vključuje odgovarjanje na elektronsko pošto, a vsak odgovor je individualno pregledan s strani starejšega svetovalca, vsaka nejasnost se še predebatira. Za študente svetovalce je to priložnost, da naberejo izkušnje in reference za kasnejšo zaposlitev. Trenutno potekajo tudi dogovarjanja o izvajanju obvezne prakse, zaenkrat še samo z institucijo Sigmunda Freuda. Vseh študentov svetovalcev je trenutno trinajst, pet je novih.

Posebej zanimivo se mi je zdelo povprašati, ali se je pri obravnavanih primerih poznal udar krize, ki je ohromil delavski razred Evrope in posledično tudi Slovenije. Kozina je povedala, da je pri študentih opaznega manj sramu, svoje težave lažje priznajo. Pri psihosocialnih težavah pa je opazen porast anksioznosti, depresije in socialne izoliranosti.

In kako je videti pomoč s strani študenta, ki išče pomoč? Sama sem jim večkrat pisala predlani, ko sem po sporu doma odšla na svoje. Najprej sem jim pisala, ko sem mislila, da me bodo izselili iz študenta zaradi neplačanih računov – takrat so odpisali pet dni kasneje, kar je vseeno relativno hitro, in mi svetovali, naj se dogovorim z upravo študentskih domov. Ker so ignorirali moja vprašanja o nastanitvi Srce, sklepam, da moja situacija ni bila dovolj kritična. Nadaljnje sem se obrnila na njih, ko sem se odločila za pavziranje in nekajmesečno delo v tujini, vedela pa sem, da potrebujem status, če želim delati – pustimo tokrat ob strani kritiko študentskega trga dela. Nisem vedela, kdaj so roki, kam se lahko vpišem in če se sploh lahko. Ponovno so odpisali razmeroma hitro, predvsem pa zelo natančno. Določeni podatki so bili celo podčrtani in pobarvani, kar je pripomoglo k lepšemu pregledu. Izkoristila sem še svoj čas v pisarni, ko sem opravila intervju, in povprašala o možnostih samostojnega gospodinjstva in financiranja s strani države, kljub temu da še nisem dopolnila šestindvajsetega leta. Odgovor je, znova, bil izčrpen in natančen, tako kot vsi njihovi doslej. Dobro je vedeti, da obstaja institucija, ki hitro, natančno in legitimno odgovarja na pravna vprašanja študentov.

Be the first to comment on "Kam s pravnimi in psihosocialnimi vprašanji študentov?"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*