Hladna dežela z vročim srcem

Foto: Lukas Rapp

Generalna skupščina društva FEJS na Finskem

Martina Leljak

15 prepotenih, izmučenih teles sedi v temačni sobi s temperaturo 80 stopinj Celzija in si kot pipo miru podaja steklenico hladne vode. Na sredini prostora se z vročih kamnov dviguje para, ki še bolj segreva prostor. Zraven peči stoji eden izmed njih, vrti brisačo po celotni savni in jo tako ohlaja. Ostali z dvignjenimi rokami vzklikajo: »The roof, the roof, the roof is on fire!« To je samo en od mnogih zabavnih trenutkov, ki smo jih doživeli med generalno skupščino mednarodnega društva FEJS.

FEJS gre na sever

Finska je dežela tisočerih jezer, gozdov, Božička, Muminov, Laponcev, savne, neuničljivih telefonov Nokia, igrice Angry Birds, losov in lososov. Dežela nerazumljivega jezika, najredkejše poselitve v Evropi, nenavadnih tekmovanj, črnih bonbonov z okusom po ribah, dragega piva in dobrih igralcev hokeja. V hladnejši polovici leta pa tudi dežela snega, ledu, mraza, vetra in teme. Za obisk te z vodo prepredene države pa sem jo jaz obiskala iz popolnoma drugačnega razloga. Finska je bila dolgo na mojem seznamu držav, ki bi jih rada spoznala. Letos sem končno dobila dober izgovor, da odidem tja, saj je mednarodno društvo FEJS na začetku novembra tam organiziralo srečanje.

Potovanje v zamrzovalnik

Prvi šok, ki ga vsak obiskovalec Finske doživi v hladnejših mesecih leta, je mraz. Ko stopiš skozi vrata letališča, začutiš mraz skozi vse plasti svojih oblačil, ob tem pa ni pomembno, kako toplo si oblečen. Četudi se temperature v prvem tednu novembra gibljejo med -5 in 10 stopinjami Celzija, je glavni problem močan veter, zaradi katerega imaš vedno občutek, da je zunaj vsaj pet stopinj manj. Ko se boste naslednjič pritoževali nad hladnim poletjem, prezgodnjim snegom in jutranjo meglo, ki traja ves dan, se spomnite na Finsko. Tam sneži že septembra, pozimi imajo toliko sončnih dni, da jih lahko preštejejo na prste obeh rok, megla pa je lahko tako gosta, da ne vidiš, kje hodiš. Seveda se zaradi prilagodljivosti človeških bitji na mraz postopoma navadiš in ti je čez nekaj dni že skoraj vroče, ko termometer pokaže 8 stopinj Celzija nad ničlo. A mraz, veter in tema Fincev ne ustavijo. Popolnoma normalno se odpravijo v šolo, službo in po vsakdanjih opravkih, veliko pa je tudi takih, ki kljub temperaturam pod ničlo zunaj tečejo.

Vaasa – najbolj »sončno« mesto na Finskem

Ko gre za Finsko, pozabite na kratke razdalje. Večja mesta, tudi na jugu, ki je bolj poseljen, so med seboj oddaljena vsaj dve uri vožnje in prav nič nenavadnega ni, če vaš najbližji sosed živi 100 kilometrov stran. Tako je tudi Vaasa, kjer je tokratna skupščina potekala, od Helsinkov oddaljena štiri ure vožnje. Na Finskem je znana kot najbolj sončno mesto, kljub temu pa v svojih petih dneh nismo videli niti enega sončnega žarka.

Dvojezično mesto, kjer kot prvi jezik prevladuje finščina pred švedščino, je središče pokrajine Ostrobotnija. Vaasa velja za univerzitetno mesto, saj lahko tukaj študirate na treh različnih univerzah. Zaradi bližine univerz smo tudi mi poslušali nekaj predavanj. Prva predavateljica na dogodku je bila krizna komunikatorka Elli Flén, ki nam je svetovala: »Nikoli ne lažite, če sledite temu pravilu, ste lahko uspešni tako v novinarstvu kot v medijskih operacijah.« Sledil ji je svobodni novinar Marcus Lillkvist, ki je svojo formulo do uspeha v današnjih, za novinarje težkih časih sklenil z besedami: »Ne postavljaj si preveč vprašanj, samo pojdi.« Zadnji dan pa smo s profesorjem Arijem Nykvistgavom debatirali o novinarstvu v socialnih medijih in se z Viveco Dahl, novinarko finskega časopisa Vasabladet, ki izhaja v švedščini, pogovarjali o njenem delu dopisnice iz tujine. Kot je na dogodkih FEJS-a navada, smo se zadnji dan po vseh debatah in predavanjih odpravili na izlet. Tokrat smo odšli do z Unescovo dediščino zaščitenega arhipelaga Kvarken, po katerem poteka finsko-švedska meja. Najprej smo se sprehodili po zaščitenem območju, nato pa smo se povzpeli na razgledni stolp.

Nenavadne navade Fincev

Med sestankovanjem smo našli tudi nekaj časa za zabavo. Tako smo se en večer pridružili študentski zabavi Fincev, oblečenih v kombinezone, ki jih pri nas običajno pri delu nosijo pleskarji ali mehaniki. Študentje vsake fakultete imajo kombinezon v drugačni barvi. Bolj kot je kombinezon okrašen z našitki ali popisan, pomembnejši si. Na tej zabavi smo se mi, oblečeni v običajna oblačila, počutili nenavadno, čeprav bi bilo v drugačnih okoliščinah nasprotno.

Drugo zanimivo izkušnjo s finskimi navadami smo doživeli na sedeči zabavi (»sitting party«), kjer smo morali strogo slediti navodilom, sicer je sledila kazen. Prvo pravilo je bilo, da ne smemo zapustiti mize, od tod tudi ime sedeča zabava. Po petju različnih pesmi v finščini smo morali v pravilnem vrstnem redu nazdraviti s sosedi. Uporaba telefona je bila prepovedana. Prav tako smo s sosednjimi mizami tekmovali v različnih igrah. Če je kdo kršil pravila, ga je doletela kazen. Tako so nekateri morali iz naključnih besed v znak opravičila spesniti pesem, drug drugemu porisati obraz ali pa zapeti ljubezensko pesem v svojem jeziku.

Kaj sploh je generalna skupščina?

Zagotovo ste že slišali za Društvo študentov novinarstva FEJS, a morda niste seznanjeni z njegovim mednarodnim ozadjem. Kratica FEJS za seboj nosi angleško razlago Forum of European Journalism Students in idejo dveh študentov novinarstva, Danca in Nizozemca, ki sta leta 1986 organizirala prvo srečanje evropskih študentov novinarstva. FEJS je neprofitna organizacija, registrirana v skladu z belgijsko zakonodajo in ima tri glavna telesa; izvršni odbor, sekretariat in generalno skupščino. Društvo organizira dva dogodka na leto, to sta letni kongres in generalna skupščina. Srečanje generalne skupščine je namenjeno debati ter spreminjanju pravil in predpisov, medtem ko so na letnem kongresu v ospredju predavanja in različne delavnice. Vizija društva je spodbujanje razprav in izmenjava idej, ki zadevajo novinarstvo, tako med organizacijami kot posamezniki po Evropi. Kot vsako leto smo tudi letos na skupščini izbirali izvršni odbor, v katerem je že drugo leto slovenska predstavnica Romana Biljak Gerjevič.

In kaj je FEJS za udeležence?

A če boste nekoga, ki se je udeležil vsaj enega FEJS dogodka, vprašali, kaj je FEJS, vam bo ta zagotovo odgovoril, da je to priložnost za vzpostavljanje novih povezav z novinarji po Evropi ter pridobivanje novih znanj in izkušenj. Hkrati je tudi priložnost za pridobivanje novih prijateljev iz tujine ter dober izgovor za potovanje in zabavo. Zaradi vseh pozitivnih učinkov po vsakem dogodku med udeleženci nastopi FEJS depresija, ko pogrešaš ostale udeležence, natrpan urnik, odmore za kavo, seveda pa tudi državo, ki je gostila dogodek. Naslednjič bomo debatirali, se kaj novega naučili in zabavali aprila v Atenah. Veseli bomo, če se nam pri tem pridružite.

Be the first to comment on "Hladna dežela z vročim srcem"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*