Filmski odmevneži letošnjega leta

Na velikem platnu

Anže Lebinger, Gal Jerman

Sodobni filmski gledalec je po eni strani v privilegiranem položaju, saj svet filma na letni ravni sproducira številna in pa predvsem zelo raznolika doživetja na velikem platnu. Po drugi strani je zaradi pomanjkanja časa in nihajoče kakovosti pred težavno nalogo izbire, kaj naj si pravzaprav ogleda. Pri tem pomagajo napovedniki, vendar zelo pogosto podajo preveč vsebine. Z namenom, da bi vam bilo v letu 2014 pri tem opravilu nekoliko lažje, smo pripravili pregled letošnjih najbolj odmevnih celovečercev.   

Bes (2014)
Akcija | Drama | Vojni | 134 min Brad Pitt, Shia LaBeouf, Logan Lerman

»Kmalu se bo končalo. Toda pred tem mora umreti še veliko ljudi,« so besede Dona ‘Wardaddy’ Collierja (Pitt), poveljnika tankovske divizije, ki svoje može z izrazom gnusa na obrazu vodi skozi krvava polja človeških ostankov. Režiserju Davidu Ayerju je uspelo z nepopustljivo iskrenostjo prikazati klavstrofobičnost notranjosti vojnega tanka in psihološko iznakažene može, ki se skrivajo v njem. Tank je njihova obramba, dom in življenje. Postavljena v središče groze se mora peterica zoperstaviti armadi nemških vojakov, ki jih obkolijo, ob tem pa na kocko postaviti svoj lasten obstoj. Ta je nepovratno zaznamovan s posttravmatsko stresno motnjo, ki jo film postopoma razkriva skozi izjemno tekoč dialog in navdušujočimi predstavami glavnih igralcev. Dogajanje je resda počasno, a nikoli dolgočasno, pri čemer nedvomno pomagajo akcijski prizori, ki, čeprav avdiovizualno dih zastajajoči, tokrat zavzamejo sekundarno vlogo in služijo zgolj kot podpora intenzivnemu prikazu moralnega propada vojakov. V vojni velja zgolj eno pravilo; ubij ali umri. Kako primerno, da je v zgodbi vseskozi prisoten tudi religijski motiv in večno vprašanje, kakšnih grozot je v resnici zmožen človek.

Medzvezdje (2014)
Avantura | ZF | 169 min Matthew McConaughey, Anne Hathaway, Jessica Chastain

Nekje v ne preveč oddaljeni prihodnosti smo upehali naš planet. Ta nam vrača s peščenimi viharji in nerodovitnostjo, ki ne dovoljuje izobilja, na katerega smo se na določenih koncih sveta zlahka navadili. Možna odrešitev za človeštvo se ponuja na drugem koncu vesolja, kamor se s pomočjo črvine poda poslednja Nasina odprava. Režiser Christopher Nolan je v svoji odisejadi zgodbo o družini in naravi človeka združil z epskim popotovanjem skozi kozmos. Slednje je podprto z uravnoteženo mero znanosti in fantastike. Fotografija in vizualizacija črnega prostranstva sta osupljivi. Za zvočno kuliso je zopet poskrbel Hans Zimmer, ki je tokrat za spremljavo ključnih prizorov uporabil bučanje cerkvenih orgel. Igralska zasedba zaradi klišejskih likov ne bo ostala v spominu, sta pa Matthew McConaughey in Anne Hathaway pričakovano suverena. Film krasi nekaj zares imenitnih trenutkov, celoten vtis pa poslabša predvidljiv scenarij, ki nemalokrat podcenjuje gledalca. Kljub temu ne gre zanikati dobro izkoriščene žanrske tematike, ki med drugim zelo učinkovito prikaže časovno relativnost in odpira zanimiva vprašanja o človekovem obstoju.

The Raid 2: Berandal (2014)
Akcija | Kriminalni | Triler |150 min Iko Uwais, Yayan Ruhian, Arifin Putra

Kmalu po uvodni raciji se Rama v upanju, da bi zrušil stebre skorumpirane policije, odloči vstopiti v podzemlje kriminala, kjer ga čaka preizkušnja življenja. Čaka ga frantično nasilje, prikazano s stilizirano poetično lepoto. Ne boj, mesarsko klanje. Režiser Gareth Evans preprosto ne varčuje z močmi, ko pride do lomljenja kosti, rezanja mesa in drobljenja notranjih organov. A čeprav brizganje krvi dobi nov pomen, vse skupaj ne bi delovalo, če ne bi slonelo na poglobljenem scenariju, ki nasilje postavi v kontekst, glavnim likov pa nameni psihološko ozadje, čustva in motive. Indonezijski akcijski triler je bržkone najbolj osupljiv prikaz borilnih veščin v filmski zgodovini. Koreografija udarcev, prenos kamere in veščine, ki presegajo meje fizičnih zmogljivosti. Ekipa resničnih borcev, ki jih vodi Iko Uwais, je tokrat prekosila samo sebe, saj so borilne sekvence posnete z osupljivo mero realizma. Boj med vožnjo avtomobilov, v blatnih zaporih, hotelski kuhinji, na železniških postajah in mestnih ulicah. Brutalni spopadi povsod. Pesti, krogle, noži, kiji in kladiva. Prizaneseno ni nikomur.

Varuhi galaksije (2014)
Akcija | Avantura | ZF | 121 min Chris Pratt, Vin Diesel, Bradley Cooper

Marvel je pri Varuhih tvegal več kot pri svojih siceršnjih junakih (Iron Man, Spider-Man itd.), ki jih večina pozna precej bolje. Pisana druščina s svojo neresnostjo tudi sicer odstopa od svojih stripovskih bratrancev. Zanimivo, da so avanture teh pravzaprav presegli. Film je namreč učbeniški primer tega, kako brezšivno združiti akcijo in komedijo. Scenarij s tega vidika postreže z odlično umeščenimi komičnimi vložki, medtem ko zremo v čudovito realizirano vesoljno prostranstvo, kjer najdemo bitja vseh možnih barv, velikosti in temperamentov. Spremljamo zgodbo mladega Petra Quilla (Chris Pratt), ki ga ob smrti matere ugrabijo vesoljni razbojniki. Fant odraste v plesno navdahnjenega galaktičnega zmikavta s smislom za humor. Na eni izmed svojih avantur se zaplete z mogočnim Ronanom. Pri reševanju galaksije mu po spletu okoliščin stojijo ob strani drevesasti Groot (Vin Diesel), premeteni rakun Rocket (Bradley Cooper), zelena bojevnica Gamora (Zoë Saldana) in mišičnjaški Drax (Dave Bautista). Težko je reči z gotovostjo, s čim so ustvarjalci zadeli v polno. Če že kaj, je še najbolj očitna ljubezen do predloge, ki se čuti skozi celotno filmsko pripoved. Nenavadna ekipa pač ima tisti peti element, tisti prepotrebni šarm, zaradi katerega končni izdelek enostavno klikne kot celota. Kot bi na čelo Star Wars zasedbe postavili Indiano Jonesa in nato vse skupaj prestavili v novo, desetkrat bolj »funky« galaksijo. Pika na i je posrečen izbor glasbe iz sedemdesetih. Lahkotna avantura pa je zgled temu, kako narediti odličen poletni »blockbuster«.

Frank (2014)
Komedija | Drama | Glasbeni | 95 min Michael Fassbender, Domhnall Gleeson, Maggie Gyllenhaal

Frank ima na sebi ogromno kartonasto glavo. Vedno. Skrivnostni in enigmatični vodja glasbene skupine je glavno gonilo te nenavadne kombinacije komedije in tragedije, ki se poigrava z običajno narativno filmsko strukturo. Po naključju se skupini pridruži še nerodno nadobudni Jon in slika je popolna. Toda, kdo je Frank in zakaj velikanska glava? Medtem ko se gledalec ob psihadeličnem glasbenem eksperimentiranju sprehaja med občutkom patetičnosti in odličnosti, nam zgodba skozi interakcijo oseb postopoma razkriva ozadje teh čustveno pohabljenih posameznikov. In prav ta nemirnost v njih pripomore k humorni strani celovečerca, ki se je potihoma prikradel med največja cinematična presenečenja leta. Premeteni, a ne pretenciozni dialogi, nevsiljiv humor s pridihom psihološke drame in večja kot življenje karizma Franka enačijo izvrstni zabavi, ki je vredna večkratnega ogleda. Nepredvidljiv in ekscentričen; izjemen. Frank je nekaj, česar še nismo videli.

Ni je več (2014)
Drama | Triler | 149 min Ben Affleck, Rosamund Pike, Carrie Coon

Pisateljica knjižne uspešnice Gone Girl (2012) Gillian Flynn se tako v knjigi kot tudi v scenariju letošnjega celovečerca s skalpelno ostrino loteva institucije zakonskega življenja in problematike družbene izoblikovanosti vlog znotraj te svetinje. Čeprav je film vsebinsko veren knjigi, mu je režiser David Fincher namenil slogovno usmeritev, ki precej bolj izpostavi absurdnost zgodbe. S tega vidika je dramaturški lok hkrati brezhibno zgrajen, a obenem malce preveč predvidljiv, zaradi česar preobrati ne nosijo enake teže kot v knjigi. Ob zapostavljenosti presenečenj je dodana vrednost predvsem v brezhibni atmosferi tega neobičajnega trilerja. Jeff Cronenweth, ki je za kamero stal tudi pri kultnemu Klubu golih pesti, s pomočjo glasbe Trenta Reznorja in Atticusa Rossa pričara presenetljivo lahkotno, in na trenutke izrazito tesnobno vzdušje. Največji vprašaj sta bila glavna protagonista. In čeravno kvaliteta Bena Afflecka niti ni sporna, je bila skepsa ob izbiri nevpadljive Angležinje Rosamund Pike povsem na mestu. Toda Pikeova je v vlogi razočarane gospodinje Amy ustvarila svojo najboljšo stvaritev, znotraj katere s pridom uporablja prvine »overactinga« in blesti v z norostjo prežetem hitchcockovskem zaključku. Zmoti pretirano pojasnjevalen in miselno usmerjajoč scenarij. Celota na ta račun zaostane za režiserjevima presežnima izdelkoma Sedem in Klub golih pesti.

Grand Budapest Hotel (2014)
Komedija | Drama | 100 min Ralph Fiennes, F. Murray Abraham, Mathieu Amalric

Čarobnost barv, čudaški dialogi in kolaž prismuknjenih likov, ki jih v svojih mojstrovinicah predstavi Wes Anderson, so produkti njegove neizmerne domišljije in radosti do filmskega izražanja. Tokrat nas zgodba v medvojnem obdobju vodi po poteh M. Gustava (Fiennes), hotelskega upravnika znamenitega Grand Budapest hotela. Postavljen v pravljično okolje in s svojo dodelano vizualno podobo, kjer vsak kader deluje kot slikarsko delo, film postreže z lahkotnim in sproščenim vzdušjem, ne manjka pa tudi za Andersona značilnih humornih nenavadnosti. Slednje so popolno izvršene s strani širokega nabora znanih filmskih imen. Vsak lik je zgodba zase, zgodb pa je na pretek. Neprekosljivo preskakovanje med sekvencami in bizarnimi dogodivščinami, ki so prav osvežujoče izvirne, nam ne prizanese niti za trenutek. Nagajiv scenarij nas udari točno takrat, ko tega ne pričakujemo. In čeprav zgodba v veliki meri meji že na absurdnost, je prav ta absurdnost tista, ki izzove vale smeha in občudovanja do Andersonove največje stvaritve.

Under the Skin (2013)*
Drama | ZF |Triler | 108 min Scarlett Johansson, Jeremy McWilliams

Under the Skin temelji na nadrealistični noveli Michela Faberja iz leta 2000. Rečeno površno: Scarlett  Johannson v vlogi nezemljanske plenilke za lov izkorišča svoje ženske čare, ob tem spoznava človeško raso, svoji vrsti zagotavlja meso ter tekom tega izkuša širok spekter zemeljskih čustev in občutenj. Že iz uvodnega kadra je razvidno, da gre za izrazito artističen celovečerec, ki ga široke množice gledalcev ne bodo  gledale, še manj pa čislale. Čemu torej omemba? Ker gre za odstop od popularne, po večini ameriške produkcije. Ker je tu pa tam dobro vsaj preveriti nekaj drugačnega. Gre za vsebinsko nasičen izdelek, ki zahteva premislek in pozornost gledalca. Počasni kadri, polni tišine ali na drugi strani oglušujočega šuma se lahko zdijo dolgočasni, a so pravzaprav nasprotje tega, saj gledalcu omogočajo, da sočasno ogreje svojo sivo domišljijo. Izstopa mizanscena, ki pogosto stavi na minimalističnost. Skozi oči bolj objektivne Nezemljanke se slika vpogled v človeka in širše v družbo kot celoto. Filmarska drznost in nevsakdanjost strukture pripovedi tvorita popotovanje, ki ponuja toliko miselne hrane, kolikor je pustimo naši domišljiji prežvečiti in kolikor je je naš razum sposoben prebaviti.

Babadook (2014)
Drama | Grozljivka | Triler |  93 min Essie Davis, Daniel Henshall, Noah Wiseman

Prava groza se ne skriva v temi, temveč v človeškem umu. Ni je pošasti, ki bi enačila propadanju razuma in počasnemu drsenju v norost. Navsezadnje se je veliko lažje spopasti s fizičnim stvorom, kot preobraziti naša notranja izčrpavajoča stanja, ki so lahko resnično uničujoča. Babadook je intenzivna drama o mati samohranilki, ki se bojuje tako z lastnimi demoni moževe smrti kot tudi s težavnim otrokom, ki jo vztrajno potiska proti robu prepada. Kaj se zgodi, ko človek enostavno ne prenese več napora? Pojavi se gospod Babadook, zlovešča pojava, ki prevzame vsak delček tvojega življenja in se ga ne moreš znebiti. In kaj, ko skrivnostnega gosta ne vidi nihče drug. Ko ga enkrat spustiš noter, takrat je že prepozno. Nizkoproračunsko avstralsko odkritje, ki blesti v svoji sivkasti kinematografiji in simbolično pomenljivih prizorih, je pretresljiva študija o depresiji in žalovanju, ki nazorno pokaže, da obstajajo sile, ki so močnejše od ljubezni med materjo in otrokom. In to je najbolj zastrašujoče.

* V kinematografih v letu 2014.

Be the first to comment on "Filmski odmevneži letošnjega leta"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*