Vijolice zacvetele ob koncu poletja

Foto: Pexels

Kolumna

Jaka Kozmelj

Petnajst let je dolga doba. Pisalo se je leto 1999 in slovenski nogomet je doživel prelomni trenutek. Mariboru se je kot prvemu slovenskemu klubu uspelo uvrstiti v elitno ligo prvakov. Prelomnica. Tega dogodka se, resnici na ljubo, zelo slabo spomnim. Če na hitro preračunam, sem v tisem času ravno prvič prestopal šolski prag. Kar mi ostaja v spominu, je navijanje mojega starega očeta, strastnega navijača Maribora, ki je pred malim zaslonom v zvezde koval nekega Bozga in Šimundžo. Z leti, ko sem se začel podrobneje seznanjati z nogometnim svetom in posledično nogometno zgodovino, sem prišel do spoznanja, da je šlo za albanskega napadalca Klintona Bozga, tedanjo ikono štajerskega prvoligaša, in Anteja Šimundžo, legendo mariborskega nogometa in sedanjega trenerja vijoličastih. Kar je danes 42-letnemu nogometnemu strokovnjaku uspelo pred petnajstimi leti kot igralcu, mu je sedaj uspelo kot vodji stroke. Maribor je znova v ligi prvakov.

V še dodatno zadovoljstvo je dejstvo, da jedro ekipe sestavljajo večinoma slovenski nogometaši. Dare Vršič, Mitja Viler, Damjan Bohar, Marko Šuler, Aleksandar Rajčević, Željko Filipović, Petar Stojanović in nenazadnje celo novopečeni slovenski državljan Marcos Tavares, čigar sloves v Mariboru je podoben, kot ga je pred leti užival Bozgo. To je še dodaten dokaz, da je slovenski nogomet trenutno na res zelo visokem nivoju in da bi moral zagon, ki ga je prinesel Maribor z uvrstitvijo v ligo prvakov, ponesti tudi slovensko reprezentanco, da se uvrsti na prihajajoče evropsko prvenstvo v Franciji. Nenazadnje je trenutno že samo v kadru Maribora pet ali šest nogometašev, ki bi se v dresu z državnim grbom odrezali bolje, kot se nekateri fantje »stare garde«. Dejstvo pa je, da je v ekipi kar nekaj nogometašev, ki se bodo v prihajajočih letih podali v (še) večje evropske klube, in Zlatko Zahovič bo z njimi znova poskrbel za to, da bo klubska blagajna še kako polna. Posebej Petar Stojanović in Damjan Bohar v tujini vzbujata ogromno zanimanja, ogromno zanimanja pa v sodobnem nogometu pomeni tudi ogromno denarja.

Letošnja uvrstitev med najboljših 32 klubov stare celine zame osebno ni kakšna posebna senzacija, kakršna bi bila še pred tremi, štirimi sezonami. Mariboru je pod taktirko športnega direktorja Zlatka Zahoviča uspelo ustvariti konkurenčen evropski klub, o tem ni več nobenega dvoma. Kaljenje v Ligi Europa, nabiranje izkušenj in denarnih nagrad ter iskanje primernih, a ne predragih okrepitev, vse to je počasi, toda zanesljivo vodilo do tega, da Maribor zopet nastopa med nogometno elito. V zadnjih dveh sezonah smo vsi ljubitelji nogometa kar nekoliko z grenkobo spremljali žreb Lige Europa, saj je »vijolicam« dvakrat zapored spodrsnilo na zadnji oviri »pred vrati nogometnega raja«. Še posebej boleč je bil izpad proti Dinamu, preizkušnje s sosedi vendarle v slovenski duši obudijo še dodaten nacionalni ponos in porazi bolijo še nekoliko bolj, kot je denimo lanski proti češki Victorii. Toda vse to je preteklost, prihodnost oziroma sedanjost pa aktualne državne prvake uvršča med najboljše evropske klube.

Kdo ve, kakšna bi bila danes situacija v slovenskem gospodarstvu, če bi evropska sredstva politika tako dobro izkoriščala, kot to v nogometnem svetu uspeva Mariboru.

Nihče se ne slepi, osvajanje točk v skupini z angleškim velikanom Chelseajem, nemškim Schalkejem, rednim udeležencem lige prvakov in enim izmed najboljših klubov Bundeslige, ter portugalskim Sportingom bo vse prej kot lahka naloga. Vendarle »vijolice« veljajo za »avtsajderje« letošnje izvedbe lige prvakov, nenazadnje imajo izmed vseh klubov najmanjši proračun. A kakorkoli, ta proračun je vendarle precej višji, kot je bil v prejšnjih sezonah, in to kljub hudi finančni krizi v slovenskem nogometu, ki je mnoge slovenske klube pahnila v boj za preživetje. Načrtno delo Zlatka Zahoviča in njegove ekipe je še utrdilo primat Maribora v slovenskem prostoru, evropska sredstva pa so poskrbela za to, da je v štajerskem ponosu finančna situacija pravzaprav idealna. Kdo ve, kakšna bi bila danes situacija v slovenskem gospodarstvu, če bi evropska sredstva politika tako dobro izkoriščala, kot to v nogometnem svetu uspeva Mariboru.

Liga prvakov se je vrnila v Ljudski vrt in s tem prinesla nekaj, kar se v slovenskem nogometu sila sila redko zgodi – boj za dragocene vstopnice. V tujini je stalna praksa, da dosežejo cene vstopnic na črnem trgu pred tekmo vrtoglave cene, zdaj pa smo temu bili priča tudi v Sloveniji, saj si vsak nekoliko bolj »zagret« slovenski nogometni navdušenec želi v živo ogledati nastope Maribora v ligi prvakov. Enostavno se ne morem izogniti primerjavi s slovenskim prvenstvom, še posebej z lanskimi tekmami Olimpije, največjega rivala Maribora, v Stožicah, ko je ob bojkotu tekem navijaške skupine Green Dragons, na objektu, ki sprejme več kot 16.000 gledalcev, tekmo spremljalo le 300 duš. Že samo s prodajo vstopnic so v mestu ob Dravi zaslužili zajeten kupček denarja, razkorak med Mariborom in njegovimi tekmeci v državnem prvenstvu pa se bo še povečeval. Vprašanje je, kako dolgo bo še trajal primat Štajercev v prvi ligi, a trenutno v slovenskem nogometnem prostoru enostavno ni kluba, ki bi na dolgi rok lahko z njim tekmoval. Sicer pa, sezona je dolga, presenečenja so v športu prej pravilo kot izjema, vsako obdobje vladavine se slej ali prej konča. Končalo se je Olimpijino, iz obdobja po osamosvojitvi, in končalo se bo tudi mariborsko. Kdaj? Na to vprašanje ne znam odgovoriti, v tem trenutku se zdi, da ne prav kmalu.

Be the first to comment on "Vijolice zacvetele ob koncu poletja"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*