Utopija idealnih teles

Foto: Pixabay

Kolumna

Valentina Novak

»Želim si, da bi izgledala kot Cindy Crawford,« je nekoč dejala Cindy Crawford sama, nanašajoč se na svojo popolno podobo v medijih. Od takrat smo videli že veliko posnetkov, ki razkrivajo resnico o računalniškem retuširanju, motivacijskih govorov, ki nas spodbujajo, da se sprejmemo takšne, kot smo, in zvezdnic, ki retuširanje zavračajo. Pa se je kaj spremenilo?

Naj za ilustracijo odgovora opišem eno izmed situacij minulega tedna. »Joj, kako sem debela!« mi že neštetotič potoži prijateljica, za katero bi vsak z malo zdrave pameti trdil vse prej kot to. Ob standardnem zavijanju z očmi pri takšnih pripombah ji odgovorim: »Če te tvoja teža ne ovira pri vsakdanjem početju, če nimaš povišanega tveganja za srčnožilne bolezni in če lahko pretečeš 50 metrov brez da bi izdahnila svojo dušo, zadrži take komentarje zase, ker nimam potrpljenja.« Seveda nič od tega zanjo ne drži, a vseeno nadaljuje s komentiranjem, kako njen trebuh ni raven, ko se usede, kakšno obliko imajo njeni boki in kako grozno izgledata tista dva mozolja na njenem obrazu. Ponovno zavijem z očmi in še enkrat ugriznem v pico. Pri sebi si mislim, da so takšne pripombe na neki točki v življenju povsem normalne. Konec koncev gre vsak najstnik čez fazo, ko dvomi o sebi, se sprašuje, kako ga dojema družba, išče načine, kako biti popularen … No, nekje pri 21. letih pa je pričakovati, da se – zdaj že mladostnik – začne ukvarjati z drugačnimi življenjskimi dilemami. Vendar se to ne zgodi, danes obsedenost z videzom ostaja na približno enaki (če ne celo na višji) ravni tudi v poznejših letih.

Da, stvari so se torej spremenile, ampak tako, da je situacija samo še bolj ekstremna. Mediji nam ves čas podajajo vrednote, koncepte ljubezni, uspeha, »normalnosti« – govorijo nam, kakšni naj bi bili. Na televiziji, v revijah in na reklamnih panojih v nas zrejo predvsem ženske z vitkim pasom, ozkimi boki, poudarjenimi ličnicami, gostimi lasmi in gladko, sijočo kožo. Ženske ta zahodni lepotni ideal ponotranjijo in porabijo ogromno časa, energije in denarja, ker ga poskušajo doseči. Ko jim spodleti, se počutijo nesposobno. Zavedati pa se moramo, da je neuspeh pri tem neizogiben. Ideal, ki nam ga ponuja sodobna družba, je absolutna brezhibnost, ki pa je nedosegljiva. »Popolne« podobe, ki nas obkrožajo, so računalniško obdelane, da ustrezajo zahodnim standardom lepote, in s tem nerealne. Ženske v svoji želji po telesni »popolnosti« torej bijejo boj z mlini na veter.

Vrednost človeka se danes meri po njegovi telesni privlačnosti, ki postaja ključna vrednota, saj odpira vrata v uspešen poslovni in zasebni svet.

Že v preteklosti so v družbi veljali določeni lepotni standardi. Tudi danes imajo različne kulture različna pojmovanja lepega telesa, drastična razlika v 21. stoletju pa je, da nikoli prej ni bila stopnja obremenjenosti z videzom tako visoka, da bi postala že obsesija. Ameriške raziskave kažejo, da je v ZDA kar 80 % žensk nezadovoljnih s svojo podobo, več kot 10 milijonov pa jih trpi za motnjami prehranjevanja. Vrednost človeka se danes meri po njegovi telesni privlačnosti, ki postaja ključna vrednota, saj odpira vrata v uspešen poslovni in zasebni svet. S tem se vse skupaj prevrača v seksualizacijo družbe. Deklice želijo že pred puberteto doseči izzivalnost s svojim videzom, nosijo mini krila, kratke majice in se pretirano ličijo. Še ne tako zelo nazaj bi družba to označila kot nesprejemljivo in se spraševala, kaj je narobe z njihovimi starši. Danes tak videz ne šokira več, saj nam popularna kultura lepoto in privlačnost postavlja na prvo mesto med vrednotami. Ponazarja jo z rigidnimi in uniformnimi lepotnimi ideali, ki jim moramo ustrezati, če želimo biti v družbi sprejeti, uspešni in zaželjeni.

Takšna miselnost je v digitalizirani in kapitalistično usmerjeni družbi dobičkonosna, zato drastičnih sprememb ni pričakovati. Cindy Crawford si bo še naprej želela, da bi izgledala tako kot ona sama v medijih, po tem pa bo hrepenelo še kup ostalih »navadnih« državljanov. Bistveno pri tem pa je, ali bomo premogli nekaj kritičnega vpogleda ter se začeli zavedati, da so te želje nerealne in jih opustili, ali pa bomo še naprej utopično sanjarili o nedosegljivem.

Be the first to comment on "Utopija idealnih teles"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*