Do izkušenj preko napotnice

Foto: Sanja Gornjec

Poletno delo

Klavdija Rupar

Med poletjem, ko imamo študentje tri mesece počitnic, je lahko koristno preživljanje prostega časa poletno delo. Delo, s katerim zaslužiš nekaj denarja in si pridobiš koristne izkušnje za prihodnost. Dela so različna in za vsakega se najde nekaj. Vendar problem nastane, ko študent doštudira in izgubi status. Nekateri v tem primeru študentsko delo opravljajo preko napotnice nekoga drugega ali pa se fiktivno vpišejo v srednjo šolo.

Študentska dela je najlažje poiskati na spletnih straneh študentskih servisov, kjer so napisane podrobnosti v zvezi s plačilom in številom prostih mest. Ob včlanitvi v servis s potrdilom o vpisu se študent odloči za določeno študentsko delo. Študentski servis izda napotnico, ki jo lahko študentje prejmejo na dom, preko spleta pa lahko vsak spremlja svoj zaslužek. Poletno delo je treba začeti iskati čim prej, saj je za nekatera precejšnje zanimanje. Trenutno je na strani e-Študentskega servisa prostih nekaj več kot 700 del, največ dela pa se najde v strežbi.

V klicnem centru

Polona Žučko, študentka Fakultete za družbene vede, se je za poletno delo odločila zaradi želje po tem, da bi zaslužila nekaj denarja. Do dela je prišla tako, da je kakšen mesec prej preverjala spletno stran študentskega servisa in delo nato našla v klicnem studiu Zavarovalnice Triglav. Poslala jim je elektronsko pošto s svojim življenjepisom in kmalu so jo poklicali na razgovor. Na razgovoru so jih preizkusili in že prvi dan je pričela s klicanjem zavarovancev. »S tem delom sem izboljšala svoj govor in pridobila samozavest.« Polona pravi, da je edina slaba stvar pri tem delu, da se je njena budilka zjutraj oglašala nekaj čez šesto in da je tu in tam naletela na osebo, ki je imela slab dan. Glede plačila ni imela problemov, kolikor je delala, toliko so ji plačali. Tudi nadrejeni so jih ves čas spremljali, jih usmerjali, da so bili pri svojih govorih čim bolj prepričljivi, imeli so tudi številne sestanke in razgovore, poslušali so svoje posnetke in se kritično ocenjevali. Drug drugemu so pomagali in se spodbujali, če je komu padla motivacija. »Delovno okolje, v katerem sem delala, je bilo zelo sproščeno, razumela sem se tako z redno zaposlenimi kot tudi s študenti.« Zanjo je bilo to prvo delo, opravljala ga je dva meseca, vsak teden, razen vikendov, in sicer od osmih do štirih.

Na avtocestnem počivališču

Kaja Erzar, študentka živilstva in prehrane na Biotehnični fakulteti, je za razliko od Polone svoje počitnice preživela nekoliko drugače: »Delam v restavraciji Marche na avtocestnem počivališču, in sicer na obeh straneh avtoceste, saj sta restavraciji na obeh straneh pod istim vodstvom. Prijavila sem se že okoli marca preko oglasa na študentskem servisu. Kmalu za tem je sledil razgovor in že prvo poskusno delo med prvomajskimi počitnicami, redno pa sem začela delati konec junija, ko sem zaključila faks.«

Marche je samopostrežna restavracija, zato si gostje sami postrežejo s hrano in sladicami. Kajino delo je, da skrbi za njihovo vedno polno ponudbo. Pripravlja sadne sokove, sadje in sendviče, veliko dela opravi za točilnim pultom, pomaga v kuhinji, skrbi za urejenost lokala in terase. Znati mora pravzaprav vse, saj je dela veliko. Včasih namesto kuharja speče tudi kakšno pito ali sladico. »Naša izmena je videti tako, da ponavadi delamo trije. En kuhar in en natakar za šankom, oba sta redno zaposlena, ter en študent, ob vikendih in glavni sezoni pa delata tudi po dva študenta.«

Pravi, da je njeno delo ni dolgočasno, saj na dan sreča več tisoč gostov, ki pridejo na kosilo ali pa se le ustavijo za kakšno informacijo. »Nikoli ne vem, kaj ali kdo bo prišel skozi vrata našega lokala. Naši gostje so večinoma tujci, velikokrat se pri nas ustavijo kakšni športniki ali politiki, pa tudi druge znane osebe. Vsak dan se zgodi kaj novega, od tega, da so starši pozabili otroka kar na počivališču in se odpeljali, pa do raznih kraj in podobno.« In prav to razgibano delo ji je najbolj všeč, saj nikoli ni dolgčas, vedno je delo in vedno se nekaj dogaja.

Pri vsaki dobri stvari se vedno najde tudi kaj slabega. Kaja pravi, da jo moti predvsem to, da največ dela med vikendi in je prosta le kakšen dan med tednom. Moti jo tudi delovna uniforma, ki jo sestavlja rumena srajca, dolge hlače in predpasnik, nositi pa jo mora ne glede na vreme. Pravi, da s plačilom ni nobenih problemov, študentje so plačani vedno na isti dan in redno. Plača je dobra, vendar za količino dela, ki ga opravijo, morda za kakšen cent še vedno prenizka. S poletnim delom je zadovoljna, vendar bi v prihodnosti rada našla nekaj, kar bi bilo bolj povezano z njenim študijem.

Delo preko napotnice nekoga drugega

Študentje, ki redno ali izredno študirajo, si med letom ali med poletjem lahko poiščejo službo in delajo preko napotnice, ki jo dobijo na študentskem servisu. Problem pa nastane, ko študent diplomira in izgubi status, vendar ga noben delodajalec ne želi redno zaposliti. Kaj storiti v tem primeru?

Delodajalcev, ki jim povem, da delam preko napotnice nekoga drugega, to večinoma ne moti, saj jih zanima predvsem, koliko je oseba pripravljena narediti in tudi, ali ji delo sploh leži.

V zadnjem času se pojavlja vedno več primerov, ko diplomanti, ki ne dobijo redne službe, posežejo po skrajnih ukrepih. Najpogostejša sta dva – fiktivni vpis in delo preko napotnice nekoga drugega. Fiktivni vpis pomeni, da se nekdo brez študentskega statusa vpiše na srednjo šolo, plača določeno vsoto denarja in nekaj izpitov ter tako pridobi status. Delo preko napotnice nekoga drugega pa pomeni, da tisti, ki nima statusa, dela preko nekoga, ki ga ima.

Bivši študent dela preko napotnice prijatelja, saj je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje in išče zaposlitev, ki pa jo je v današnjih časih precej težko dobiti. »Izbiram predvsem kratkotrajnejša dela, ponekod povem svoje pravo ime, drugje pa si izposodim ime osebe, preko katere delam. Delodajalcev, ki jim povem, da delam preko napotnice nekoga drugega, to večinoma ne moti, saj jih zanima predvsem, koliko je oseba pripravljena narediti in tudi, ali ji delo sploh leži.«

Če se študent odloči za delo preko napotnice nekoga drugega, mora imeti z delodajalcem sklenjeno pogodbo o delu, ki ga ob obisku inšpekcije obvaruje kazni. Te niso majhne, saj se takšno delo razume kot delo na črno. Pomembno je tudi, da študent spremlja svoje zaslužke. Če prekorači določeno vsoto, mora tisti, preko katerega dela, plačati visoko dohodnino. Študentski servisi ponavadi za to ne vedo. Bolj kot to, kdo dela preko napotnice nekoga drugega, jih zanima zaslužek.

Be the first to comment on "Do izkušenj preko napotnice"

Leave a comment

Your email address will not be published.


*